Kdo opravi psihometrično testiranje?
Delodajalec lahko za tako testiranje strokovno usposobljenemu psihologu oziroma instituciji naroči, da izvede testiranje. S pomočjo testiranja delodajalec tako ugotovi, kateri od kandidatov ima lastnosti, ki so za delo na določenem delovnem mestu zaželene. V tem primeru lahko delodajalec od izvajalca takega psihometričnega testiranja dobi zgolj podatek o tem, ali kandidat glede zaželenih lastnosti zahtevam za delovno mesto ustreza ali ne (npr. ne pošlje odgovorov na posamezna vprašanja).
Kaj se preverja s psihometričnimi testi?
Psihometrični testi so vprašalniki, s katerimi se poskuša ugotoviti osebnostni profil posameznika, njegovo vedenje in motiviranost. Na podlagi rezultatov psihometričnih testiranj sodelavcev se veliko delodajalcev odloči, ali bodo kandidata zaposlili ali ne.
Psihometrične teste v osnovi razdelimo v štiri kategorije:
– Testi, s katerimi se preverja splošne sposobnosti kandidata – v to kategorijo sodijo tudi klasični IQ testi.
– Testi, s katerimi se preverja bolj specifične sposobnosti, ki so potrebno pri opravljanju dela na delovnem mestu, za katerega – kandidirate – npr. sposobnost prodaje, vodenja….
– Osebnostni testi – ime že samo pove, da opredelijo tip vaše osebnosti.
– Motivacijski vprašalniki – ti vprašalniki ocenijo, kaj vas motivira, kaj je za vas pomembno.
Gre za način testiranja za katerega se delodajalci v procesu ugotavljanja primernosti kandidatov vedno bolj poslužujejo. Takšen način pa postaja del procesa selekcije.
Osebne lastnosti posameznika, ki je zaposlen na določenem delovnem mestu so brez dvoma pomembne za opravljanje del in nalog tega delovnega mesta. Na nekaterih delovnih mestih pa celo odločilne.
Pravni nasvet
Hranjenje rezultatov psihometričnega testiranja:
Rezultati psihometričnega testiranja posameznika spadajo med osebne podatke delavcev. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZDR-1, se osebni podatki delavcev lahko zbirajo obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam. Slednje samo, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) med drugim določa obvezno vodenje Evidence o zaposlenih delavcih (kjer se hranijo podatki delavcev). Smiselno je, da podjetje za vsakega delavca vodi personalno mapo. V teh mapah shranjuje dokazila o podatkih zaposlenega in vsa druga dokazila, ki so potrebna za vodenje drugih evidenc s področja dela.
V skladu z ZDR-1 in ZEPDSV sme delodajalec v personalnih mapah hraniti le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec torej lahko hrani ugotovitve psihometričnih testiranj samo v primeru, ko je takšno ugotavljanje lastnosti kandidatov /zaposlenih potrebno za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Psihometrični testi naj se hranijo v personalnih mapah delavcev toliko časa, kolikor je to primerno.
Vir: data.si
